Občina Poljčane

Učne in pohodniške poti

V občini Poljčane imamo vzpostavljene številne uče poti, katerih temelj je vsestransko doživljanje narave. Tematske učne poti v Dravinjski dolini učinkovito mrežijo naravoslovne, družboslovne in športne vsebine, s ciljem, da bodo vse generacije doživljale pokrajino celovito, spoznavale procese v naravi in v naseljih, ter pridobile zmožnost vrednotenja ter navezale stik z naravo. Te učne poti so namenjene domačemu lokalnemu prbivalstvu, turistom, otrokom, dijakom in študentom, pa tudi tujim obiskovalcem.

UČNE POTI PO DRAVINJSKI DOLINI:

1. Samostanska učna pot

Studenice, skrite v tihi dolini med Dravinjsko dolino in Bočem, skrivajo številne zaklade kulturne in naravne dediščine. Samostan, ki ga je ob Studencu milosti v 13. stoletju ustanovila Zofija Rogaška, najprej kot popotno postojanko ali hospital, je narekoval razvoj kraja in širše okolice. V Studenicah, ki so doživljale razcvet v času aktivnega delovanja samostana, je ostala ohranjena dragocena kulturna dediščina, ki se vklaplja v enkratno in ohranjeno naravo, z vsaj dvema presežnikoma: kraškim pogorjem Boča in reko Dravinjo, ki velja za najbolj ohranjeno nižinsko reko v tem delu Slovenije.

2. Ekoremediacijska učna pot (ERM)

Z ekoremedijacijami (ERM) posnemamo delovanje narave. V naravi jih najdemo na mnogih mestih, kjer se je narava sama začela čistiti in varovati. S pogledom na dolino Dravinje hitro prepoznamo, kje tečejo vode, kje se le te zadržujejo in kje so že degradirana območja zaradi bočne erozije. Dravinjska dolina ustvarja naravne ERM oblike in so zgleden primer, kako se narava sama čisti in varuje. Ponekod pa smo že posegli in spremenili naravne sestavine, zato jih moramo zopet s pomočjo narave nadomestiti. Tem ERM pravimo grajene ali antropogene.

3. Učna točka o čebelicah, zeliščih in njihovih izdelkih

V zavetju gozdnega roba Dravinjskih goric v centru Poljčan stoji Čebelarski dom, obdan z zelišči in čebeljo pašo. Na zemljišču Čebelarskega doma, ki je sedež Čebelarskega in zeliščarskega društva, je tudi vodni izvir s pitno vodo. Ekosistemosko urejena okolica omogoča čebelam mirno pašo. Po dravinjski dolini je precej čebelarjev, odkar država daje subvencije za postavitev čebeljih panjev, se za čebelarjanje odločajo tudi mladi. Čebelarsko društvo tako združuje čebelarje po celotni Dravnijski dolini in obrobju.

4. Učna pot – Dolina potočnih rakov

Učna pot »Dolina potočnih rakov« se nahaja v Dravinjskih goricah, severno od kraja Modraže, nedaleč od domačije Vovk. Na tem majhnem območju je še danes ohranjen edinstven preplet ohranjene kulturne in naravne krajine. Dolino krasi ohranjen kompleks mokrotnih ekstenzivnih tavnikov, bogato strukturiranih gozdnih robov in prelepega nižinskega gozda s potokom. Manjši potok, ki v več krakih izvira pod domačijo Vovk in se južno od Globokega izliva v Dravinjo, je ohranjen v naravnem stanju in je idealen učni poligon za prikaz naravne dinamike tekočih voda. Tukaj so našle zatočišče ogrožene in zavarovane živalske vrste, kot sta primer rak koščak Austropotamobius torrentium in kačji pastir veliki studenčar Cordulegaster heros. Za koščaka lahko celo trdimo, da je potok pod domačijo Vovk najboljše življenjsko okolje na širšem območju Haloz in Dravinjskih goric. Območje vključuje tudi floristično zanimive termofilne travne površine na zahodnem robu območja in gozdne jase ob samem potoku, ki z mlakami in gozdnimi povirji dopolnjujejo pisano paleto najrazličnejših bivališč.

5. Učna pot po Dravinjski dolini

Reka Dravinja je najbolje ohranjena nižinska rekoa v tem delu Slovenije. Zanjo je značinla naravna, v večinskem delu neregulirana rečna struga s sipkimi in erodibilnimi stenami, obraslimi z avtohtono drevesno in grmovno zarastjo. Poseben pečat Dravinjski dolini dajejo pol ekstenzivni poplavni travniki, ki so življenjski prostor številnim redkim in ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Drobni biseri narave, med katere prištevamo mrtvice, depresije, samotna drevesa, trstišča in mejice, zvišujejo naravovarstveni pomen območja. Prav zaradi naštetega je območje Dravinjske doline porapoznano kot eno najpomembnejših v smislu ohranjene narave v Evropi in kot tako umeščeno v mrežo Nature 2000.

Človek, ki je skozi stoletja sobival v pokrajini ob reki, služeč svoj težko prigaran kruh tudi v vsakoletnem boju s poplavami, danes prav zaradi njih dobiva priložnost, da le-te izkoristi kot prednost za razvoj dejavnosti, ki so blizu ohranjanja narave in okolja. Ena izmed njih je prav gotovo izobraževalni turizem v sozvočju z naravo, kot tudi sonaravno oz. ekološko kmetovanje.

6. Učna pot med drevesnimi zakladi

Slovenija se, med drugimi, lahko ponaša z izjemno pestrostjo drevesnih in grmovnih vrst. Naši gozdovi so med najbolje ohranjenimi; po površinah, ki jih poraščajo, smo med vodilnimi v Evrpi. Da bi lažje in bolje spoznali gozd, je potrebno spoznati drevesne vrste, ki ga gradijo. Posebej pomembne so tiste, ki so v našem prostoru avtohtone.

Drevesa pa seveda ne rastejo zgolj in samo v gozdu. Poseben pomen v slovenski zgodovini so imela in imajo tista, ki so bila sajena na pomembnih mestih, kjer so se dogajali ključni zgodovinski dogodki. Tako so še kako pomembne lipe, ki so jih sadili naši predniki pri svojih kmetijah, da so v senci njihovih vej posedali in sklepali kupčije, ali tise, s katerimi se ponaša domala vsaka mogočnejša pohorska kmetija, pa seveda pravi kostanji, ki so predstavljali vir preživetja številnim generacijam. Pozabiti ne smemo na pionirske vrste, ki poseljujejo še posebej revna tla, kot je brin ter seveda na posebnosti, ki vedno bolj izginjavajo iz slovenskega prostora. Žal med njimi najdemo tudi staro slovensko drevo – skorš, ki je s svojimi zdravilnimi učinki, ne tako daleč nazaj, lajšal tegobe tako ljudjem kot živalim.

7. Ekosistemska učna pot Ličenca

Spehod med biseri narave v občini Poljčane bi bil zagotovo siromašnejši, če se ne bi podali v dolino idiličnega potoka Ličenca. Naravna struga potoka, ki se ponaša z avtohtono obrežno zarastjo, je samo ena izmed naravovarstvenih vsebin, ki nam jih ponuja to izvrstno ohranjeno območje, kjer si narava in človek skozi stoletja podajata roke. Sožitje pogojuje izjemno biotsko pestrost, tako v slovenskem kot v evropskem prostoru. Naravovarstveno vrednost območju dajejo, poleg ohranjenih vodotokov z obrečno zarastjo poplave travniške površine, povirja, strnjeni kompleksi poplavnih gozdov; torej mozaična kulturna krajina, ki predstavlja dom številnim v evropskem merilu ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam.

8. Učna pot – Podzemni zakladi Haloz

Podzemlje Haloz skriva številne zaklade. Njihov nastanek je vezan na okoli 280 milijonov let staro svetlo sivo sedimentno kamnino – apnenec. V krpi masivnega apnenca jugovzhodno od Poljčan oz. jugozahodno od Makol, so in še nastajajo številne kraške olike in pojavi. V tem t.i. osamelem krasu lahko opazujemo vse značilne kraške geomorfološke oblike – lijakaste vrtače, ponore, brezna in tudi največjo »štajersko« jamo – Belojačo.

Na kontaktu masivnega apnenca z mnogo mlajšimi, le okoli 20 milijonov let starimi kamninami pa je v geološki preteklosti nastalo »črno zlato«. Premog je v prvi polovici 20. stoletja dajal kruh številnim družinam na tem območju. Premogovnik Makole s sektorjema Šega in Hrastovec – Kleče je leta 1963 prenehal delovati. ostalo pa je etnološko, zgodovinska in tehnična zapuščina, v opuščenih rudniških rovih pa nastaja »nova« dediščina – številne mikro kraške oblike (kapniki, ponvice, zavese).

Apnenec je tako »krivec« za nastanek kraških oblik t.i. osamelega krasa (kraški izvir v Studenicah, vrtače in brezna na območju Leneša, jama Belojača) in mikro kaških oblik v opuščenih rudnških rovih.

9. Učni točki – Kamnolomi v dolini Bele

Dolino potoka Bele, ki se vije ob regionalnih cesti med Zgornjimi Poljčanami in Lovnikom, bi lahko imenovali tudi dolina kamnolomov. Bela sedimentna kamnina – dolomitej je dober tehnični in gradbeni material. Kamnina,  je poznana pod domačim imenom »poljčanar« se uporablja pri gradnji in posipavanju cest ter za številne druge namene v blžinji in daljnji okolci Poljčan. Največji kamnolom v dolini Bele izkorišča in upravlja podjetje Granit. Nekaj manjših kamnlomov je danes že opuščenih in nekateri med njimi so sčasoma postali dragocena življenska okolja za rastlinski in živalski svet. Svojevrstno pestrost človekovega delovanja pa dolini žal prinašajo tudi poskusi nelegalnega izkoriščanja kamnine.

10. Gozdna učna pot Boč

Kompleksno območje Bočkega pogorja , ki se navezuje na Donačko goro ter hribovite zahodne Haloze, odlikuje izjemna in ohranjena narava.

Bočko pogorje je posebej poznano po ohranjenih in strnjenih gozdovih, ki poraščajo njegova strma pobočja. Za območje je značilna pestra vegetacija skalnih razpok, tako silikatnih kot tudi karbonatih. Naravovarstveni presežek predstavlja pisan svet divjih orhidej, ki rastejo na suhih traviščih na karbonatih tleh. Številčnost le-teh je med najvišjimi v evropskem prostoru. Suhi travnik na Bočki ravni , kjer se je skozi stoletja paslo, danes pa se na območju izvaja ekstenzivna nega travniških površin s košnjo, predstavljajo življenski prostor še eni izmed redkih in ogroženih rastlinskih vrst, velikonočnici. Ta občutljiva stepska rastlina porašča izolirano območje na katerem kljubuje številnim pritiskom iz okolja. Pester in zanimiv pa ni zgolj rastlinski svet. Dve izmed živalskih vrst, ki živita tukaj, dajeta območju dodano naravovarstveno vrednost. Netopirja veliki in mali podkovnjak sta tisti občutljivi vrsti, ki na območju ohranjene kulturn krajine z zadostnim številom varnih in mirnih zatočišč, ki jih predstavljajo kraške jame in posamezni, predvsem sakralni objekti, še najdejo kvaliteten življenski prostor.

Kolesarske in učne poti v Občini Poljčane in Makole

Kolesarske in učne poti v Občini Poljčane

TURISTIČNA KARTA OBCINE POLJCANE